APDEJT.si

Rusija se v svoji propagandi prikazuje kot Noetova barka, ki je zavetje pred "pohujšanim" zahodom. Kljub temu pa naj bi se ruski predsednik Vladimir Putin bolj osredotočal na domače razmere, saj naj bi se Rusija v resničnosti soočala z "domačim razpadom". Rusija se je sicer "nevoljno" udeležila konference v Helsinkih, kar je potrdila ruska tiskovna predstavnica Marija Zaharova, ki je dogodek označila za "gnusnega".

Italijansko tiskovno poročilo L'Antidiplomatico navaja, da se Ukrajinci zaradi represije združujejo proti predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki naj bi vzpostavil avtoritarni režim. V Evropi naj bi bili zaradi tega "prestrašeni", saj naj bi prišlo do "rata proti Zelenskemu". Medtem pa je madžarski premier Viktor Orbán kritiziral načrte EU za vstop Ukrajine v Unijo, češ da bi to okrepilo birokracijo in oslabilo nacionalne države, pri čemer naj bi šlo bolj za interese Bruslja kot Kijeva. Dodatno naj bi pogajanja med Rusijo in Ukrajino ogrozile Zelenskega poteze proti Nacionalnemu protikorupcijskemu uradu Ukrajine (NABU), zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o prekinitvi sodelovanja z njim.

Hongkonške oblasti so izdale naloge za aretacijo 19 aktivistov, ki delujejo v tujini, obtožujejo jih subverzije po strogem zakonu o nacionalni varnosti. Medtem so v Tuniziji na stotine aktivistov protestiralo proti predsedniku Kaisu Saiedu, njegovo vladavino označili za avtoritaren režim, ki je državo spremenil v "zapor na prostem". V Veliki Britaniji je policija opozorila protestnike pred demonstracijami po prepovedi skupine Palestine Action, kar je izzvalo skrb Združenih narodov.

Združene države Amerike so po drugi svetovni vojni pokazale močan interes za Bližnji vzhod, pri čemer so se osredotočile na obvladovanje naftnih in plinskih zalog ter nadzor nad strateškimi pomorskimi potmi. V tem prizadevanju so pogosto sodelovale z avtoritarnimi režimi, saj so ti zagotavljali stabilnost in lažje uresničevanje ameriških interesov, čeprav je to potisnjalo v ozadje demokratične težnje v regiji.

Več sto tunizijskih aktivistov je v prestolnici protestiralo proti predsedniku Kaisu Saiedu. Svoje nezadovoljstvo so izrazili nad njegovim vladanjem, ki so ga označili za "avtoritarni režim", ki je državo spremenil v "zapor na prostem".

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Pred 80 leti se je v Nürnbergu rodilo moderno mednarodno kazensko pravo, ki je danes resno ogroženo, saj se avtoritarne države in administracije zavzemajo za pravo močnejšega.

Lider gibanja Kreni-Promeni, Savo Manojlović, je v avtorskem članku za Financial Times pozval Zahod, naj preneha tolerirati avtoritarne in koruptivne režime na Balkanu. Manojlović poudarja, da stabilokracija ni prinesla stabilnosti ali demokracije, temveč korupcijo in odhajanje ljudi.

Članki kritizirajo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi domnevnih dvojnih standardov pri obravnavi avtoritarnih režimov. Medtem ko naj bi Trump ostro nastopal proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj bi bil bolj blag do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o globalnem odporu proti Trumpovi politiki, pri čemer nekateri kritiki ZDA označujejo za sebično državo, ki ji ni mar za blaginjo drugih.